JAVNI RAZPISI

VPIS V POSLOVNI IMENIK


 


Informacijsko Raziskovalni Center Celje
Ulica XIV.Divizije 12, 3000 Celje
Tel.: +386 (0)3 42 53 150, Fax.: (0)3 42 53 180
E-mail: inforace@irrc.pcmg.si
Priprava podatkov: Marko Polak – strokovni delavec


PCMG se je v skladu z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Ur.l. RS, št. 40/2004) statusno preoblikoval v javno agencijo, ki v pravnem prometu nastopa s skrajšano firmo:
JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije.
JAPTI je univerzalni pravni naslednik PCMG-ja.



Ponedeljek, 18. september 2006, Št. 38/06

JAVNI RAZPISI

Uradni list Republike Slovenije/ 15. 9. 2006 / Št. 96 / spletna stran: www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si

KRATEK OPIS RAZPISA
· Stran/Številka/Objava:
7366/96/Ob-25880/06
· Razpis:
Popravek
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije objavlja popravek javnega razpisa za sofinanciranje izvajanja aktivnosti in delovanja tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev ter inkubiranih podjetij v okviru le-teh v letih 2006 in 2007, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 94, z dne 8. 9. 2006, št. 103/2006, Ob-25123/06.
Besedilo prej citiranega javnega razpisa se pod točko »Seznam prilog in obrazcev, ki jih je potrebno predložiti v ponudbi« spremeni tako, da se odslej glasi:
seznam prilog in obrazcev, ki jih je potrebno predložiti v ponudbi:
Priloge 1 (izpisi, potrdila, izjave, ipd.)
1. Izpisek iz sodne ali druge evidence o registraciji – priloga št. P – I.
2. Izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence oziroma izjava, da se dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila takšno dovoljenje ne zahteva – priloga št. P – II.
3. Potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco – priloga št. P – III.
4. Priloga št. P – IV. – Izjava, da podjetja v podjetniškem inkubatorju in tehnološkem parku niso deležna spodbud več kot tri leta.
5. Priloga št. P – V. – Izpisek iz sodne ali druge ustrezne evidence in ustanovni ali drugi ustrezni akt.
6. Priloga št. P – VI. – Izjava, da ponudnik ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije.
7. Priloga št. P – VII. – Izjava, da ponudnik na dan 31. 12. 2005 ni bil v stanju kapitalske neustreznosti po 10. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99, 97/99, 50/02 in 93/02).
8. Priloga št. P – VIII. – Izjava, da ponudnik nima neporavnanih obveznosti do države.
9. Priloga št. P – IX. – Izjava, da ponudnik v treh zaporednih letih ni prejel več kot 100.000 € pomoči.
10. Priloga št. P – X. – Izjava, da inkubirana podjetja izpolnjujejo splošne pogoje za sodelovanje v postopku oddaje javnega razpisa in, da v treh zaporednih letih niso prejela več kot 100.000 € pomoči.
Priloge 2 (obrazci)
1. Osnovni prijavni obrazec – priloga št. O – I.
2. Izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji – priloga št. O – II.
3. Tehnična opremljenost – priloga št. O – III.
4. Kadrovska zasedba – priloga št. O – IV.
5. CV svetovalcev, ki so zaposleni znotraj tehnološkega parka/podjetniškega inkubatorja – priloga št. O – V.
6. Pismo o nameri – priloga št. O – VI.
7. Število inkubiranih podjetij znotraj tehnološkega parka/ podjetniškega inkubatorja – priloga št. O – VII.
8. Podatki o delovanju tehnološkega parka/podjetniškega inkubatorja za vsa leta delovanja vključno z obdobjem januar- avgust 2006 ter jasen in transparenten opis kriterija- metodologije za izbor podjetij in postopek vključevanja podjetij v tehnološki park ali podjetniški inkubator ter kriterija za dodeljevanje višine sredstev sofinanciranja inkubiranim podjetjem – priloga št. O – VIII.
9. Akcijski načrt za obdobje od 1. 8. 2006 do 30. 6. 2007, Poročilo o delu za leto 2005 in prvih sedem mesecev leta 2006, predložitev praktičnega modela standardnih storitev za inkubirana podjetja za vsako leto delovanja (ob vstopu in 1. leto delovanja, 2. leto delovanja, 3. leto delovanja...) – priloga št. O – IX.
Vzorec pogodbe – priloga št. O – X.
Sprememba seznama prilog in obrazcev, ki jih je potrebno predložiti v ponudbi je objavljena tudi na spletni strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije na naslovu: http://www.japti.si.
· Razpisnik:
JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije
· Podrobnosti razpisa:
Spletna stran Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI): http://www.japti.si/index.php?id=4701

KRATEK OPIS RAZPISA
· Stran/Številka/Objava:
7366/96/Ob-25881/06
· Razpis:
Popravek
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije objavlja popravek javnega razpisa za sofinanciranje izvajanja aktivnosti in delovanja univerzitetnih podjetniških inkubatorjev v letih 2006 in 2007, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 94, z dne 8. 9. 2006, št. 103/2006, Ob-25124/06.
Besedilo prej citiranega javnega razpisa se pod točko XIV. »Seznam prilog in obrazcev, ki jih je potrebno predložiti v ponudbi« spremeni tako, da se odslej glasi:
seznam prilog in obrazcev, ki jih je potrebno predložiti v ponudbi:
Priloge 1 (izpisi, potrdila, izjave, ipd.)
1. Izpisek iz sodne ali druge evidence o registraciji in ustanovni ali drugi ustrezni akt oziroma pogodba – priloga št. P – I.
2. Izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence oziroma izjava, da se dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa takšno dovoljenje ne zahteva – priloga št. P – II.
3. Potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco – priloga št. P – III.
4. Priloga št. P – IV. – Izjava, da ponudnik ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije.
5. Priloga št. P – V. – Izjava, da ponudnik ni v stanju kapitalske neustreznosti po 10. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99, 97/99, 50/02 in 93/02).
6. Priloga št. P – VI. – Izjava, da ponudnik za isti namen ni pridobil sofinanciranje iz drugih sredstev državnega ali lokalnega proračuna.
7. Priloga št. P – VII. – Izjava, da ponudnik, ki je pridobil sredstva Phare, ne bo uveljavljal stroškov, ki nastajajo v času veljavnosti pogodbe iz naslova Phare.
8. Priloga št. P – VIII. – Izjava, da ponudnik nima neporavnanih obveznosti do države.
Priloge 2 (obrazci)
1. Osnovni prijavni obrazec – priloga št. O – I.
2. Izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji – priloga št. O – II.
3. Tehnična opremljenost – priloga št. O – III.
4. Kadrovska zasedba – priloga št. O – IV.
5. CV svetovalcev, ki so zaposleni znotraj univerzitetnega podjetniškega inkubatorja – priloga št. O – V.
6. Podatki o delovanju univerzitetnega podjetniškega inkubatorja za vsa leta delovanja vključno z obdobjem januar–avgust 2006 – priloga št. O – VI.
7. Seznam institucij znanja in izjave o sodelovanju – priloga št. O – VII.
8. Akcijski načrt za obdobje od 1. 8. 2006 do 30. 6. 2007, Poročilo o delu za leto 2005 in prvih sedem mesecev leta 2006 – priloga št. O – VIII.
9. Vzorec pogodbe – priloga št. O – IX. Sprememba seznama prilog in obrazcev, ki jih je potrebno predložiti v ponudbi je objavljena tudi na spletni strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije na naslovu: http://www.japti.si.
· Razpisnik:
JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije
· Podrobnosti razpisa:
Spletna stran Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI): http://www.japti.si/index.php?id=4703


KRATEK OPIS RAZPISA
· Stran/Številka/Objava:
7367/96/Ob-25775/06
· Razpis:
Javni razpis za imenovanje svetovalcev za begunce
· Pogoji za sodelovanje:
Za svetovalca za begunce je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
– je državljan Republike Slovenije;
– je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;
– je univerzitetni diplomirani pravnik;
– je opravil pravniški državni izpit;
– aktivno obvlada slovenski jezik;
– je vreden zaupanja za opravljanje dela svetovalca za begunce.
· Rok za oddajo prijave:
Rok za oddajo vlog je 15 dni od objave tega javnega razpisa.
· Dodatne informacije:
Dodatne informacije o izvedbi postopka javnega razpisa dobite na telefonski številki: 01/28-33-643.
· Razpisnik:
Ministrstvo za notranje zadeve

KRATEK OPIS RAZPISA
· Stran/Številka/Objava:
7367/96/Ob-25798/06
· Razpis:
Razpis nagrad za najboljša doktorska dela
· Predmet razpisa:
Štipenditor razpisuje do 10 nagrad za najboljše doktorske naloga s področja naravoslovja, tehnike, biotehnike in medicine.
Nagrade so namenjene raziskovalcem, ki so doktorirali na slovenski izobraževalni instituciji v obdobju zadnjih treh let in niso starejši od 33 let.
Avtorjem izbranih doktorskih del bo štipenditor financiral (štipendiral) raziskovalno delo v tujini v trajanju najmanj 10 mesecev s pričetkom v enem letu od podelitve nagrade. Višina celotne štipendije znaša 4,000.000 SIT.
Izbor doktorskih del bo opravila za to imenovana neodvisna strokovna komisija.
Slovesna podelitev nagrad bo v mesecu novembru.
Postopek in izbor bo izveden skladno s Pravili za podeljevanje nagrad, Pravili o splošnih pogojih poslovanja fundacije Ad futura in Aktom o ustanovitvi javne ustanove »Ad futura, znanstveno izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad«.
Financiranje (štipendiranje) raziskovalnega dela: izbranim kandidatom bo ponujena pogodba o financiranju raziskovalnega dela v tujini.
· Rok za oddajo prijave:
Rok za oddajo vlog je 20.10.2006.
· Dodatne informacije:
Dodatne informacije so na voljo v času uradnih ur osebno ali po telefonu, ter po elektronski pošti: 26.razpis@ad-futura.si.
· Razpisnik:
Ad futura, javni sklad


KRATEK OPIS RAZPISA
· Stran/Številka/Objava:
7367/96/Ob-25495/06
· Razpis:
Ponovni javni razpis za imenovanje direktorja/direktorice Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor
· Pogoji za sodelovanje:
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– zdravnik specialist zavodove dejavnosti ali medicine dela, prometa in športa,
– najmanj 5 let specialistične strokovne prakse,
– predložitev programa delovanja in razvoja zavoda,
– aktivno znanje slovenskega jezika.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo svoje programe predstavili pred Svetom zavoda.
Izbran/a kandidat/ka bo imenovan/a za mandatno dobo štirih let.
· Rok za oddajo prijave:
Rok za oddajo vlog je 14 dni od datuma objave javnega razpisa.
· Razpisnik:
Svet zavoda za zdravstveno varstvo Maribor

KRATEK OPIS RAZPISA
· Stran/Številka/Objava:
7368/96/Ob-25327/06
· Razpis:
Javni razpis za izplačilo nepovratnih sredstev za gradnjo oziroma prenovo objektov namenjenih oddajanju turističnih sob in apartmajev v regijskem parku Škocjanske jame
· Predmet razpisa:
Predmet razpisa: s tem razpisom vabimo k prijavi za pridobitev nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: sredstva), za gradnjo oziroma prenovo objektov namenjenih oddajanju turističnih sob in apartmajev v regijskem parku Škocjanske jame.
Sredstva se namenijo za gradnjo oziroma prenovo objektov namenjenih oddajanju turističnih sob in apartmajev v regijskem parku Škocjanske jame.
· Rok za oddajo prijave:
Rok za oddajo prijav je 14 dni po tej objavi v Uradnem listu RS.
Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je oddana osebno do zadnjega dneva roka za oddajo prijav do 15. ure na upravi Park Škocjanske jame ali oddana po pošti s priporočeno pošiljko.
· Dodatne informacije:
Uprava Parka Škocjanske jame, Tel. 05/70-82-100.
· Razpisnik:
Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija
· Podrobnosti razpisa:
Spletna stran Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI): http://www.japti.si/index.php?id=4732

KRATEK OPIS RAZPISA

· Stran/Številka/Objava:
7369/96/Ob-25879/06
· Razpis:
Javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine - Občina Črna na Koroškem
· Predmet razpisa:
Predmet zbiranja ponudb za prodajo so naslednje nepremičnine:
a) Hotel Krnes, Črna na Koroškem, Center 153, par. št. 119/1, 2213 m2 in par. št. 119/2, 587 m2, obe k.o. Črna. Izhodiščna cena je 99,248.200 SIT,
b) par. št. 882/1, 2750 m2, k.o. Javorje, stavbno zemljišče. Izhodiščna cena je 8,668.710,40 SIT.
Zemljiško knjižno stanje je urejeno. Dosedanji najemnik ima predkupno pravico. Predpisane davčne dajatve promet na nepremičnine plača kupec. Stroške overitve in stroške vpisa v zemljiško knjigo plača prodajalec. Nepremičnina se proda po sistemu videno kupljeno.
· Rok za oddajo prijave:
Rok za oddajo ponudb pod točko a) je 2. oktober 2006 do 10. ure.
Rok za oddajo ponudb pod točko b) je 2. oktober 2006.
· Dodatne informacije:
Kontaktna oseba: Nada Vačun, Tel: 02/870-48-16.
· Razpisnik:
Občina Črna na Koroškem
· Podrobnosti razpisa:
Spletna stran Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI): http://www.japti.si/index.php?id=4734

KRATEK OPIS RAZPISA
· Stran/Številka/Objava:
7379/96/Ob-26001/06
· Razpis:
Javni natečaj za prosta delovna mesta vodje predstavništev JAPTI v tujini (4 delovna mesta: Düselldorf – Nemčija; Milano – Italija; Istanbul – Turčija; Bukarešta – Romunija)
· Predmet razpisa:
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, Ljubljana Dunajska 156, objavlja javni natečaj za prosta delovna mesta vodje predstavništev JAPTI v tujini (4 delovna mesta: Düselldorf – Nemčija; Milano – Italija; Istanbul – Turčija; Bukarešta – Romunija).
Delovno mesto vodje predstavništva JAPTI v tujini, se opravlja v nazivu samostojni svetovalec.
Izbrani kandidati bodo delo opravljali na predstavništvih JAPTI v naslednjih mestih:
– Düselldorf, Nemčija,
– Milano, Italija,
– Istanbul, Turčija,
– Bukarešta, Romunija.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas treh let s polnim delovnim časom, enomesečnimi pripravami na sedežu agencije in šestmesečnim poskusnim delom.
· Rok za oddajo prijave:
Rok za oddajo vlog je 15 dni od dneva objave tega javnega razpisa.
· Dodatne informacije:
JAPTI, Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, Kontaktna oseba: Marija Šterbenc, Tel: 01/58-91-871.
· Razpisnik:
JAPTI Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije

AKTUALNO
PRIREDITELJ - TEMA IN VSEBINA

· 19. september 2006, Ljubljana

Center Evropa
Podrobnejše informacije:
CENTER EVROPA – Informacijski Center Delegacije EC v Sloveniji
Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana,
Tel.: 01 43 82 270
Faks.: 01 43 82 360

http://www.evropska-unija.si

· Center Evropa organizira:
Strokovni posvet – »Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana«
CIPRA Slovenija, Urad vlade za informiranje in Center Evropa ob Tednu mobilnosti vabijo na posvet 'Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana'. Strokovnjaki iz Slovenije in tujine bodo osvetlili prometno problematiko Ljubljane, pa tudi mest v Italiji in Avstriji, ter izpostavili izzive in priložnosti prometa v mestu.
Podroben program posveta si lahko ogledate na spletni strani CIPRA Slovenija: www.cipra.si.
Prijave:
Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar vas prosijo, da svojo prisotnost potrdite na telefonski številki: (01) 438 22 70
ali na elektronski naslov: info@center-evropa.si
19. september 2006, Ljubljana
CENTER EVROPA

PRIREDITELJ
TEMA IN VSEBINA

· 20. september 2006, Podgorica pri Ljubljani
· 21. september 2006, Novo mesto

Urad vlade za informiranje

Podrobnejše informacije:
Urad vlade za informiranje
Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 478 26 00,
Faks.: 01 251 23 12,
http://evropa.gov.si

· Strokovni posvet – »Perspektive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v kontekstu harmonizacije instrumentov podpore v EU«
Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Slovenski e-forum ter Center za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Štefan vabita na strokovni posvet »Perspektive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v kontekstu harmonizacije instrumentov podpore v EU«. Na posvetu, ki predstavlja zaključno nacionalno omizje projekta REALISE Forum, bodo sodelovali Andrej Klemenc (SE-F), dr. Mihael Gabriel Tomšič (IJS-CEU), mag. Andrej Hanžič (FERI Univerza v Mariboru), mag. Andreja Urbančič (IJS CEU) ter predstavnik Direktorata za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo RS.Sreda, 20. september 2006, Podgorica pri Ljubljani, Reaktorski center IJS, Center za energetsko učinkovitost IJS, sejna soba, od 9:30 do 14:00

· Okrogla miza – »Priložnosti za razvoj turizma na Dolenjskem«
Informacijska točka Europe Direct Novo mesto, ki deluje v sklopu Podjetniškega centra Novo mesto, vabi na okroglo mizo "Priložnosti za razvoj turizma na Dolenjskem" Na njej bosta svoje poglede predstavila direktor direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar in direktor podjetja Kompas Novo mesto Matjaž Pavlin. Govor bo tekel o smernicah razvoja turizma v Evropski uniji in vplivu EU na razvoj turizma v Sloveniji, strategijah in dokumentih za razvoj turizma v Sloveniji, dosedanjih možnostih in izkušnjah v razvoju turizma in možnostih za razvoj turizma in turističnih produktov v obdobju od 2007 do 2011.
Prijave:
Prosijo vas, da svojo prisotnost potrdite na telefonski številki: (07) 33 72 984 ali na e-naslov: europe.direct@pc-nm.si.
Četrtek, 21. september 2006, Novo mesto, Kulturni center Janez Trdina, Mala dvorana, ob 18:00

NASLOV
VSEBINA

Predavanje - »Prihaja evro«

27. september 2006, Slovenj Gradec

Dodatne informacije:
Kontaktna oseba: Jure Knez, Tel: (02) 82 17 860,
E-mail: jure.knez@alppeca.si

Informacijska točka EUROPE DIRECT A.L.P. PECA z Raven na Koroškem v sodelovanju z MKC Slovenj Gradec organizira predavanje z naslovom »Prihaja evro«.
Dogodek bo v sredo, 27. septembra 2006, ob 19:00 uri v Mladinskem kulturnem centru v Slovenj Gradcu.
Na predavanju bo predstavljen potek uvedbe evra v Sloveniji. Spregovorili bomo o pomembnih datumih tega procesa, podobi evrskih bankovcev in kovancev, posledicah prevzema evra za potrošnike, poseben poudarek pa bo namenjen prepoznavanju ponarejenih bankovcev in kovancev ter vprašanjem udeležencev. Na predavanju bo moč dobiti tudi brezplačne informativne publikacije na temo EU in evra.

 

 


NASLOV - VSEBINA

Nepovratna sredstva ob prelomnici finančnih perspektiv – kaj sedaj in kako naprej? – eVsebinePlus


20. september 2006, Center Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana

Dodatne informacije in prijave:
Dodatne informacije in prijave na seminar dobite na telefonski številki: 080/1950
ali na e-mail naslovu: info@center-evropa.si

Poleg predstavitve nekaterih ključnih programov za naslednjo finančno perspektivo (2007-2013) s področja razvoja, raziskav, okolja, izobraževanja ter čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja, kot so na primer 7OP, Life+, Alpine Space II in Socrates, bo osrednja tema seminarja program eVsebinePlus s poudarkom na eUčenju.
Program eVsebinePlus je namenjen nadaljnjemu vzpodbujanju razvoja in uporabe e-vsebin v EU v obdobju 2005-2008 ter izboljšanju kvalitete in uporabnosti že obstoječih spletnih strani. Poseben poudarek je na ponovni uporabi in izrabi informacij javnega sektorja ter promociji in vzpodbujanju večjezičnosti in multikulturnosti. Z vsebinskega vidika program pokriva lokacijske storitve oz. prostorske podatke, kulturne vsebine ter izobraževalne in znanstvene vsebine. Poleg tega podpira digitalizacijo zbirk s področja kulturne dediščine ter vzpostavljanje zbirk v muzejih, knjižnicah in arhivih.
Seminar bosta vodila Simon Vrečar in Tilen Škraba, samostojna svetovalca, ki delujeta na področjih pridobivanja nepovratnih sredstev, vodenja projektov, izobraževanja, prostorske informatike in poslovnega svetovanja. Simon Vrečar se je udeležil informativnega dneva Evropske Komisije v Luksemburgu ter bo tako nudil informacije iz prve roke.
Udeleženci seminarja bodo izvedeli najnovejše informacije o razpisu za leto 2006, ki je bil objavljen v začetku avgusta in bo zaključen v oktobru 2006. Izvedeli bodo podrobnosti glede priprave projektnih predlogov, iskanja partnerjev in dovoljenih stroškov ter spoznali orodje za vodenje stroškov.
Govora bo tudi o področju eUčenja (eLearning), enem izmed ključnih področij, ki jih program eVsebinePlus pokriva. Pridružil se nam bo tudi g. Kokalj iz podjetja Nevron d.o.o., ki bo predstavil področje eUčenja in izkušnje njihovega podjetja ob prijavah na evropske projekte.
Zaradi širine programa je seminar namenjen različnim subjektom iz javnega in zasebnega sektorja – podjetjem, občinam, fakultetam, inštitutom, šolam, zavodom, knjižnicam, muzejem in arhivom.
Če že imate pripravljeno projektno idejo, vam lahko pomagamo poiskati ustrezne partnerje, oziroma jo predstaviti na bližnjih pomembnih dogodkih v Evropi. Ideja bi tako bila predstavljena širšemu občinstvu, potencialnim partnerjem in predstavnikom Evropske komisije, kar je tudi eden izmed dejavnikov, ki lahko dodatno pripomore k uspehu pridobivanja sredstev za projektni predlog. Udeleženci seminarja lahko ob prijavi na seminar zaprosijo za obrazec za predstavitev njihove projektne ideje na naslovu: info@gaudeamus.eu najkasneje do 13. septembra in si tako zagotovijo predstavitev le-te že na dogodku septembra v Bratislavi.



NASLOV - VSEBINA

Seminar - "Full cost" in "real overhead" model pri projektih EU in projektih strukturnih skladov

26. september 2006, Center Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana


Dodatne informacije:
Dodatne informacije dobite na telefonski številki: 080/1950
ali na elektronskem naslovu: info@center-evropa.si

Elektronska prijavnica:
http://www.center-evropa.si/default-485.html

Projekti, ki so financirani s strani javnih virov, med te spadajo tudi finančni viri Evropske unije, navadno sofinancirajo neposredne in posredne stroške. Slednjim poenostavljeno rečemo tudi "overhead". Dokazovanje neposrednih stroškov je dokaj preprosto, pri posrednih stroških pa morajo organizacije uvesti metodo delitve in dokazovanja deleža stroškov, ki pripadajo projektu. To velja tako za strukturne sklade kot tudi za programe Evropske unije (npr. 6. okvirni program za raziskave in razvoj).
Poslušalci bodo dobili odgovor na naslednja vprašanja:
· Kaj so to posredni in neposredni stroški projekta?
· Kako model razlagajo različni razpisovalci nepovratnih sredstev?
· Zakaj je izbor metode pomemben za organizacijo?
· Kako uvedemo model v našo organizacijo?
· Obrazložitev izbrane metode.
Seminar, ki ga bo vodil Aljoša Kocjančič, univ. dipl. ekonomist, samostojni svetovalec pri podjetju RR & CO. d.o.o., je namenjen vsem finančnim in računovodskim oddelkom v ustanovah, ki pripravljajo finančna poročila za projekte, vodjem projektov, zaposlenim v tehničnih pisarnah ter pristojnemu osebju na ministrstvih (skrbnikom pogodb, izvajalcem kontrol).


NASLOV - VSEBINA

Mednarodno kooperacijsko srečanje podjetij na področju energetsko optimirane gradnje in sanacije objektov

8. november 2006, Pesnica pri Mariboru

Prijavnica:
Prijavnica se nahaja na spletnem naslovu:
http://www.japti.si/upload/DDPclanki06/38/aktualno/Prijavnica_EKOSAN.doc

Elektronski dokumenti:
Informacijska zloženka:
http://www.japti.si/upload/DDPclanki06/38/aktualno/Maribor2006.pdf

Euro Info Center Maribor vas vabi, da se udeležite mednarodnega kooperacijskega srečanja podjetij na področju energetsko optimirane gradnje in sanacije objektov, ki bo organizirano 8. novembra 2006 v Pesnici pri Mariboru.
Srečanje je namenjeno vzpostavitvi čezmejnega poslovnega sodelovanja, prenosu znanj, izkušenj in dobrih praks ter oblikovanju skupnih razvojnih in izvajalskih projektov na področju energetsko varčne gradnje in sanacije objektov.
Dodatne informacije:
Euro Info Center Maribor, Mariborska razvojna agencija p.o.,
Pobreška cesta 20, 2000 Maribor,
Kontaktna oseba: Dijana Bestijanić, Tel: (02) 333 13 07, Fax: (02) 333 13 09,
E-mail: dijana.bestijanic@mra.si

NASLOV - VSEBINA

Konferenca – »Nova obzorja vodenja – navigator za boljšo prihodnost«

27.9.2006, Grand hotel Union, Ljubljana

Dodatne informacije in prijave:
Telefon: 041 605 506,
E-mail: konferenca@tozd.si
Spletna stran: www.soulutions.si

Danah Zohar, ena od vodilnih svetovnih mislecev s področja vodenja in upravljanja ter avtorica
številnih knjižnih uspešnic, vas bo kot osrednja predavateljica na konferenci »Nova obzorja vodenja – navigator za boljšo prihodnost«, ki bo 27. septembra v Grand hotelu Union v Ljubljani, seznanila z radikalno novo filozofijo za korporativno vodenje, ki spreminja pomen in smisel poslovanja k ustvarjanju blagostanja. Predstavila bo paradigmo, ki temelji na vrednotah in se osredotoča na akumulacijo duhovnega, socialnega in materialnega kapitala, enakovrednih komponent za zagotavljanje dolgoročne stabilne rasti podjetja in družbe v celoti. Spoznali boste koncept duhovne inteligence (SQ) in kako ga postaviti ob bok čustveni (EQ) in racionalni (IQ) inteligenci. Nova obzorja so pred vami.
Preverite, zakaj jo citirajo Leif Edvinsson, Jasper Kunde, Jonaton Porrit in zakaj so ji prisluhnile korporacije, kot so Volvo, Shell, Scandia, Phillips, Motorola, McKinsey ali pa švedski parlament in avstralska vlada.
Ali verjamete, da osebna rast voditeljev lahko izjemno prispeva k rasti podjetja in družbe? Peter Drucker, Peter Senge in drugi guruji s področja managementa na to opozarjajo že desetletja.
Komu je konferenca namenjena?
Konferenca je namenjena predvsem vodilnim kadrom podjetij, vodjam marketinga in odnosov z javnostmi, HRM oddelkom v podjetjih, agencijam za komuniciranje, svetovalnim podjetjem kot tudi vladnim, nevladnim in neprofitnim organizacijam.
Preliminarni program konference:
· Visoka cena materializma,
· Leadership at the Edge,
· Val, ki ga je težko ustaviti – kdo vse je že dojel sporočilo,
· Ali je možno izmeriti duhovni kapital in koliko le-ta prispeva k dvigu ugleda podjetja,
· Vloga medijev v kontekstu promocije dolgoročne stabilne rasti,
· Aktivnost Rotary International,
· Okrogla miza – družbena odgovornost, okoljska ozaveščenost in skrb za zaposlene v slovenskih podjetjih.

NASLOV - VSEBINA

Seminar – »Kako ustanoviti podjetje ali podružnico na Hrvaškem ter možnosti financiranja«

28. september 2006, Ptuj

Prijave:
Prijavnica se nahaja na spletnem naslovu:
http://www.japti.si/upload/DDPclanki06/38/aktualno/prijavnica.doc

Rok za oddajo prijave je 25.9.2006 na naslov: ZRS Bistra Ptuj v elektronski obliki:
andrejt@bistra.si, robi@bistra.si in tina@bistra.si

Elektronski dokumenti:
Program: http://www.japti.si/upload/DDPclanki06/38/aktualno/program.doc

Seminar – »Kako ustanoviti podjetje ali podružnico na Hrvaškem ter možnosti financiranja« bo potekal v četrtek, 28. septembra 2006 od 11.00 do 15.00 ure v prostorih hotela Mitra, Ptuj.
Cilji seminarja z delavnico:
- udeleženci se seznanijo s postopki ustanovitve podjetja ali podružnice na Hrvaškem,
- z možnosti financiranja teh podružnic ali podjetij.
Vsebina in namen seminarja z delavnico:
· Predstavitev in koraki ustanovitve podjetja ali podružnice na Hrvaškem,
· Horizonte Ventura Fund - Financiranje rastočih podjetij prek skladov kapitala,
· Predstavitev Hrvaške banke za obnovo ter razvoj,
· Predstavitev Garancijske agencije GARA – podjetniški krediti.

NASLOV - VSEBINA

Javna razprava o socialnem vključevanju in usmeritvah pri črpanju sredstev iz ESS v obdobju 2007-2013

19. september 2006,
Inštitut RS za rehabilitacijo, Linhartova 51, Ljubljana

Kljub zniževanju števila brezposelnih v Sloveniji v središču pozornosti ostajajo ukrepi za še večjo zaposljivost zlasti invalidov, oseb brez izobrazbe, starejših od 50 let in mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Programe aktivne politike zaposlovanja in razvoja človeških virov sofinancira tudi Evropski socialni sklad – ESS, ki je najpomembnejši finančni instrument za podporo izvajanja Evropske strategije zaposlovanja. Med njegovimi prednostnimi področji sta aktivna politika zaposlovanja in trga dela ter socialna vključenost.
Ker se Slovenija pripravlja na novo programsko obdobje črpanja sredstev iz ESS in bi želeli slišati tudi vaša mnenja, predloge ter izkušnje, vas vabijo na javno razpravo o socialnem vključevanju - zaposlovanju invalidov in drugih težje zaposljivih oseb ter izzivih, s katerimi se soočamo na trgu dela, ki bo v torek, 19. septembra 2006, ob 17. uri v predavalnici v IV. nadstropju Inštituta RS za rehabilitacijo na Linhartovi 51 v Ljubljani.
Na razpravi bodo sodelovali: mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, Anka Rode, v. d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, mag. Cveto Uršič, generalni direktor direktorata za invalide in strokovni sodelavci.

NASLOV - VSEBINA

Delavnica – »Družinsko podjetništvo«

27. september 2006, Razvojni center Ilirska Bistrica, Ilirska Bistrica.

Prijave:
Zaradi lažje izvedbe dogodka in omejenega števila mest vas naprošajo, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do srede,
20. septembra 2006, na Euro Info Center Koper,
Tel: 05/663 77 80, E-mail: eic@zrs-kp.si
ali na Razvojni center Ilirska Bistrica, Tel: 05/710 13 85,
E-mail: info@rc-ilb.net

Euro Info Center Koper in Razvojni center Ilirska Bistrica vas vljudno vabita na delavnico z naslovom: »Družinsko podjetništvo«. Delavnica je namenjena družinskim podjetjem in tistim, ki jih družinsko podjetništvo zanima. Izkušnje iz Evrope in Amerike učijo, da je kritično obdobje vsakega družinskega podjetja prenos na naslednjo generacijo. Prav zaradi slabega in nepravočasnega načrtovanja prvi prehod med generacijami v povprečju preživi samo ena tretjina družinskih podjetij. Prav temu kritičnemu trenutku dolgoročne uspešnosti in razvoja družinskega podjetja bo na delavnici posvečena ključna pozornost.
Spoznali boste posebnosti družinskih podjetij, v katerih prihaja do spleta poslovne (podjetniške) in družinske kulture, ter dobili napotke za začetek načrtovanja nadaljnjega razvoja vašega družinskega podjetja s poudarkom na procesu nasledstva, z načrtovanjem katerega je treba nemudoma začeti.
Na delavnici bo predstavljen tudi projekt namenjen podjetnikom VEM - Vse na enem mestu.
Delavnica bo potekala v sredo, 27. septembra 2006, od 10.00 do 14.00 ure, v prostorih Razvojnega centra Ilirska Bistrica, Bazoviška 12, 6250 Ilirska Bistrica.
Delavnica je organizirana v okviru projekta ERE, ki ga sofinancira Evropska komisija, zato je udeležba brezplačna.


NASLOV - VSEBINA

Napoved animacijskih delavnic v okviru projekta e-Invoicing

V okviru projekta e-Invoicing bo Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije s partnerji Fakulteto za organizacijske vede, Univerze v Mariboru, Centrom za razvoj malega gospodarstva Ljubljana in Eba d.o.o. izvajala animacijske delavnice za zaposlene v LPC, svetovalce in zaposlene v malih in srednjih podjetjih. Termini delavnic in podrobni programi bodo naknadno objavljeni na spletni strani JAPTI.

PUBLIKACIJE - PODJETNIŠTVO
NASLOV - VSEBINA

· Delo, 14.9.2006, www.delo.si

Po finskem vzoru do napredka
Ustanovitelj finske agencije Tekes svetuje Tii

Maja Grgič

Tehnološka agencija Slovenije (Tia) bo v svojih programih in razpisih podpirala predvsem podjetja s področja biotehnologije, naprednih materialov in okoljske tehnologije, saj na teh področjih na podlagi ocen pričakuje največ možnosti za izbor primernih projektov, je včeraj novinarjem povedal minister za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo jure Zupan. Priznal je, da je ministrstvo s tem naredilo premik od splošnih razpisov k tistim s prednostnih področij.

Tia, ki zdaj sodi pod ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo (MZVT), je včeraj objavila rezultate razpisa za subvencioniranje projektov v okviru programa Tehnologija za varnost in mir 2006-2012, v okviru katerega je 21 družbam skupaj odobrila 1,9 milijarde tolarjev. Poleg tega namerava Tia še letos v sodelovanju s MVZT objaviti javni razpis za kreditiranje projektov podjetij, ob soudeležbi družb in bank. Letos ima agencija za ta namen iz B-bilance državnega proračuna na voljo približno 700 milijonov tolarjev, koliko bo ta vsota znašala prihodnje leto, pa Zupan ni mogel povedati, ker proračunska usklajevanja še niso končana.

Ena od ključnih nalog Tie je krepiti povezovanje med gospodarstvom in raziskovalno sfero in spodbujati podjetja k vlaganju v razvoj. Direktorica te agencije Marta Svetina je pojasnila, da se pri tem zgledujejo po finski, švedski in avstrijski tehnološki agenciji. V ta namen se ta teden v Sloveniji mudi tudi Heikki Kotilainen, ustanovitelj in dolgoletni direktor finske tehnološke agencije Tekes, ene najuspešnejših institucij za spodbujanje tehnološkega razvoja na svetu.

»Danes vsi govorijo o inovacijah. To pomeni nove izdelke in procese za industrijo, ki nato prinesejo prednosti in koristi ter izboljšajo blaginjo države,« je razložil Kotilainen. Študije po njegovih besedah kažejo, da je to naložba države v prihodnost: »Vsak tolar, ki ga vložiš v raziskave in razvoj, se bo v obliki davkov povrnil s faktorjem 10 ali 20«. Dodal je, da konkurenčnost pogosto pomeni tesno sodelovanje med industrijo in raziskovalno sfero, glavni instrument za združevanje teh dveh sfer pa 50 nacionalni tehnološki programi. Sloveniji je zato čestital, da je kot ena od prvih novih članic ustanovila tehnološko agencijo. Namen njenih programov v pripravi je, tako Kotilainen, spodbuditi raziskave za izboljšanje izdelkov, izboljšati mednarodno sodelovanje in doseči kritično maso raziskav. Hkrati je opozoril, da so tehnološki programi uspešni le ob zadostnih sredstvih in prilagodljivem izvajanju strategije.




· STA, 14.9.2006, www.sta.si
Malta - najmanjša država v EU si želi tujih investicij

Bojan Pivk

Malta je najmanjša država v Evropski uniji, saj njeni trije glavni otoki (Malta, Gozo in Comino) merijo le 316 kvadratnih kilometrov, na njih pa živi nekaj manj kot 400.000 prebivalcev. Kljub svoji majhnosti pa je bila Malta že skozi stoletja pomembno trgovsko središče med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom. Država, ki je skupaj s Slovenijo in drugimi novinkami leta 2004 vstopila v EU, pa želi svojo nekdanjo vlogo z ambicioznim programom obnoviti, in sicer postati pomembno finančno in industrijsko evropsko središče.

Zato je malteška vlada pripravila obsežen razvojni program, s katerim želi privabiti čimveč tujih investicij. Program med drugim predvideva različne oblike davčnih spodbud - npr. nižje stopnje obdavčitev dobičkov podjetij, če ta poslujejo več let v državi, itd.

Posebne ugodnosti pa so deležna podjetja iz nekaterih panog, ki si jih malteška vlada želi videti kot vlagatelje v državi. Gre za podjetja s področja elektronike in telekomunikacijske opreme, razvoja računalniške programske opreme, strojništva in inženirstva, obdelave kovin, proizvodnje gume in plastičnih izdelkov, farmacevtike, medicine, biotehnologije, zabavne elektronike, optike, izdelave nakita in servisiranja letal in plovil.

Da bi otok še bolj približala Evropi in svetu, malteška vlada veliko vlaga v telekomunikacije in infrastrukturo, predvsem v letalske in pomorske povezave. Z malteškega letališča je namreč v treh urah doseči skoraj vsako mesto v Evropi, severni Afriki in mediteranske države na Bližnjem vzhodu.

Trgovanje med Slovenijo in Malto je bilo že v preteklosti precej skromno, z vstopom obeh držav v EU pa se to ni bistveno spremenilo. Medsebojna trgovina na letni ravni dosega le nekaj milijonov evrov, nabor menjalnih izdelkov pa je zelo omejen. Na strani slovenskega izvoza prevladujejo konzervirane ribe in pralni stroji, na strani uvoza pa znamke oz. koleki.

Za povečanje medsebojnega trgovanja je precej možnosti, predvsem za izvoz slovenskega blaga široke potrošnje, predvsem prehrambenih izdelkov in pijač (vode, sokov), pa tudi zdravil in ostalega programa bele tehnike. Slovenska živilska podjetja in proizvajalci pijač bi namreč lahko odigrali pomembno vlogo pri oskrbi Malte s svojimi izdelki, že zaradi 1,2 milijona tujih turistov, ki letno obiščejo to državo. Med tujimi turisti je vsako leto več tudi slovenskih turistov in turistov iz držav nekdanje Jugoslavije, ki slovenske izdelke zelo dobro poznajo.

Najpogostejši in najboljši način vstopa na malteški trg za podjetja, tega priporočajo tudi tuji gospodarstveniki, je preko malteškega posrednika oz. lokalne podružnice kakšne tuje družbe. Možen je tudi neposreden nastop na trg, vendar je zaradi lokalnih posebnosti vsaj na začetku bolje imeti lokalnega posrednika, ki pozna "pravila igre" in običaje.


PUBLIKACIJE - OKOLJE

NASLOV - VSEBINA

Večer, 13.9.2006

Evropski državljani skrbijo za okolje

Marlen Premšak

Občina Žalec, Pobratenje mest (Aktivno evropsko državljanstvo) in Razvojna agencija Savinja pripravljajo od danes do sobote po pokroviteljstvom Evropske komisije mednarodno konferenco Town Twinning na temo Skrb za okolje - skupna vrednota in naloga evropskih državljanov vseh generacij. Žalčani so s tem projektom uspeli na evropskem razpisu.

Skladno z razpisnimi pogoji bodo na konferenci sodelovali predstavniki treh žalskim evropskih partnerskih mest: Bad Kissingena iz Nemčije, Westporta iz Irske in Žateca iz Češke, povabili pa so tudi partnerje iz pobratene srbske občine Kruševac in seveda predstavnike partnerskih občin iz Savinjske doline. Štiridnevna konferenca bo v glavnem v novi večnamenski dvorani glasbene šole v Žalcu v angleškem jeziku.

Na jutrišnjem plenarnem delu konference bodo najprej predstavili evropske, nacionalne in lokalne strategije varstva okolja, vizijo slovenskega trajnostnega razvoja okolja in nacionalni program varstva okolja bo med drugimi pojasnil državni sekretar ministrstva za okolje in prostor Marko Starman, žalsko Agendo 21 Klemen Kotnik s strokovnimi sodelavci, temu pa bo sledili opisi primerov dobrih praks v partnerskih mestih. Irci bodo govorili o čiščenju odpadnih voda, Čehi o vplivu kmetijstva na okolje, Nemci o protipoplavni zaščiti na okolju prijazen način, Žalčani o ekološko turistični obogatitvi jezera Vrbje, o mladih in ekologiji ter o civilni družbi in varstvu okolja. Popoldne bodo na vrsti štiri delavnice za štiri ciljne skupine, za javni sektor, strokovno javnost, starejše in mlajše na temo Kako nam dejstvo, da smo člani EU, pomaga k boljšemu varovanju okolja.

V petek se bodo udeleženci odpravili na teren, si ogledali Inovacijski center za razvoj alternativnih virov energije v Energetiki Vransko, primer investicije v sanacijo škodljivih vplivov na okolje v žalskem Feniksu, se seznanili s komunalno infrastrukturo v Spodnji Savinjski dolini, v soboto pa bo še delovno srečanje partnerjev v TT-projektu. Konferenco bodo sklenili v soboto popoldne.


PUBLIKACIJE – ČLOVEŠKI VIRI
NASLOV
VSEBINA

· Finance, 12.9.2006, www.finance-on.net

Največ na črno zaposlujejo mali delodajalci

Inšpektorji za delo zaposlovanje na črno preverjajo pri različnih delodajalcih; ugotovljenih kršitev je vsako leto manj

Željka Zagorac

Analize kažejo, da se zadnjih nekaj letih obseg dela in zaposlovanja na črno postopoma zmanjšuje. Gibanje rahlega upadanja se nadaljuje tudi letos. Lani je število ugotovljenih kršitev zakona upadlo kar za četrtino, v primerjavi z letom prej pa se je spremenila tudi sestava ugotovljenih kršitev na tem področju.

To ugotavlja posebna vladna komisija za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno v letnem poročilu o aktivnostih na tem področju za leto 2005. Nekatere novejše raziskave kažejo, da siva ekonomija pri nas pomeni od 7,3 do 11,8 odstotka BDP. Nekatere druge analize, denimo revizija BDP za obdobje 1995-2002, pa kažejo, da je sive ekonomije za 6,5 odstotka BDP.

Lani odkrili 613 šušmarjev
Pri delu na črno je znatno (za 30 odstotkov) upadlo število kršitev pravnih oseb. Pri posameznikih pa je število kršitev upadlo le za okrog 13 odstotkov. Lani je bilo skupno 1.890 ugotovljenih kršitev zakona, od tega kar 1.170 pri pravnih osebah oziroma zasebnikih in 720 pri posameznikih.

Primerjave nekaterih podatkov za leti 2003 in 2004 kažejo, da so nadzorni organi tudi predlani ugotovili manj kršitev zakona (skupno za skoraj devet odstotkov). Čeprav se je nadzor Tržnega inšpektorata RS nad delom na črno povečal, so ga odkrili kar za 10 odstotkov manj kot leto poprej. Komisija pa ob tem opozarja na spremembo sestave kršiteljev - za 21 odstotkov se je povečalo število kršiteljev posameznikov. Lani je bilo pri posameznikih opravljenih 1.845 pregledov in odkritih 613 šušmarjev. Inšpektorji so izdali 579 odločb in izrekli 502 prekrškovna ukrepa. Največ šušmarjev je bilo na področju obrtnih dejavnosti, zlasti v zidarstvu, vzdrževanju avtomobilov, trgovski in gostinski dejavnosti.

Po kršitvah vodilna gostinstvo in turizem
Največ kršitev v zvezi z zaposlovanjem na črno so inšpektorji za delo lani ugotovili v:
· gostinstvu in turizmu
· gradbeništvu
· prevozih
· trgovini

 


· Dolenjski List, 14.9.2006

Kultura mobilnosti pri nas še ni prirojena
Okrogla miza o zaposlovanju v EU - Številni koristni napotki - Na trgu se je potrebno ponuditi

Informacijska točka Europe Direct, ki deluje v sklopu Podjetniškega centra Novo mesto, je v torek, 5. septembra, v Kočevju pripravila okroglo mizo z naslovom Zaposlovanje v Evropski uniji. O službah v državah članicah, kako jih najti, kje dobiti informacije, kdo lahko pomaga in na kaj biti pozoren na eni strani ter o zaposlovanju v ustanovah EU kot eni najprivlačnejših zaposlitev na drugi strani je sicer maloštevilnim zbranim spregovoril Matjaž Štefanič iz Centra Europa.

»Statistika kaže, da delavci iz Slovenije ne ogrožajo drugih trgov dela, prav tako iskalci zaposlitve iz držav EU ne ogrožajo slovenskega trga dela. Slovenija je zato tudi odpravila načelo recipročnosti,« je povedal. Poudaril je, da le dva odstotka vseh Evropejcev živita in delata v tujini, kot razlog za to pa navedel, da še nimamo prirojene kulture mobilnosti.

O Euresu, preko katerega je lani informacije o zaposlitvi iskalo 6.605 slovenskih državljanov, je dejal, da sicer ni edini, kjer lahko naši državljani zvedo o službah v EU, da pa je njegova spletna baza varna, saj so vsi oglasi preverjeni. Glede poklicev, ki jih iščejo v tujini, je podobno kot pri nas, prav tako pa tudi mladim na tujem ni nič lažje priti do zaposlitve, le da je možnosti več. O državah, kjer se lahko zaposlijo delavci iz osmih novink, saj za Ciper in Malto omejitve ne veljajo, je povedal, da se brez delovnih dovoljenj lahko zaposlijo v Veliki Britaniji, Španiji, Grčiji, na Irskem, Švedskem, Portugalskem, Finskem in od konca julija letos tudi v Italiji, trg dela za delavce iz novih članic EU pa ima odprt tudi Islandija, ki je članica EEA. Zaposlovanje so le delno sprostile Nizozemska, Belgija, Francija, Luksemburg in Danska, Norveška in Liechtenstein pa še naprej uveljavljata prehodno obdobje.

V nizu koristnih informacij za tiste, ki iščejo delo v tujini, je opozoril na oglase z modro zastavico, saj to pomeni, da iščejo nekoga, ki bo prišel na delo iz tujine, svetoval pa, da naj ne odhajajo v tujino, ne da bi imeli potrdilo delodajalca o zaposlitvi. »Tekmujete z vso Evropo, zato morate biti pri pisanju življenjepisov zelo inovativni,« je opozoril slovenske iskalce zaposlitve, ki še vedno delajo napako in pišejo prošnje. »Na trgu se morate ponuditi,« je opozoril. Poudaril je, da je pametno poznati jezik države, v katero se posameznik seli, in imeti informacije o delodajalcu, pri oglasih o službah pa naj bodo pazljivi tako pri postavkah kot delovnemu času. »Načeloma vsem svetujemo, naj iščejo delo iz Slovenije,« je dejal pred opisom poti do javnega uslužbenca, ki ga je sklenil z ugotovitvijo, da je delo v ustanovah EU tako privlačno zaradi visokih plač in številnih drugih ugodnosti, da pa ga je zelo težko dobiti.

Februarja letos je bilo iz članic EU v Sloveniji zaposlenih le 1.220 oseb, pa tudi Slovenskih delavcev je v državah EU le malo. V Veliki Britaniji npr. je od 231.545 tujcev le 258 slovenskih državljanov, na Irskem, kjer išče zaposlitev največ tujih delavcev iz novih držav članic EU, pa celo še dosti manj.

PUBLIKACIJE – KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA
NASLOV
VSEBINA


Kmečki glas, 13.9.2006, Št. 37

Povpraševanje večje od ponudbe - Ekološko kmetijstvo v Sloveniji leta 2013

Dragica Heric

Na okrogli mizi Ekološko kmetijstvo leta 2013, ki je potekala v organizaciji Inštituta za trajnostni razvoj v Ljubljani, so udeleženci razpravljali o tem, kako bi moral biti v Programu razvoja podeželja 2007-2013 upoštevan Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, ki ga je novembra lani potrdila vlada. Pripravljanje programa je v sklepni fazi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Janja Kokolj Prošek iz sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedala, da ekološkega kmetijstva pri ukrepih investicij in v tako imenovani 1., 3. in 4. osi Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja 2007-2013 ne nameravajo obravnavati posebej, da pa bo ta sektor vključen v ukrepe posredno. "Kmet je danes podjetnik, ki mora poskrbeti za svoj prihodek," je povedala Janja Kokolj Prošek. Po njenem mnenju tudi ni težava pridelati ali izdelati ekološki kmetijski izdelek, pač pa je težava v povezovanju pridelovalcev in njihovem skupnem trženju. Čeprav danes ekološki kmetje nimajo težav pri prodaji svojih izdelkov, pa se bodo morali združevati ter tako zagotoviti količino in kakovost pridelkov in izdelkov. Predstavnika tržnega sektorja Sonja Dolinšek (Mercator) in Duško Petrovič (Kalček - prvi slovenski ekosupermarket) sta poudarila, da ponudba ekoživil iz Slovenije še zdaleč ni zadostna ne po količinah ne po pestrosti, zato uvoz ekoživil narašča. Duško Petrovič je poudaril, da v ponudbi supermarketa Kalček manjka še marsikateri pridelek in izdelek, ki bi se lahko tržil in je povpraševanje po njem veliko. Sonja Dolinšek iz Mercatorja pa je povedala, da v ponudbi iz ekološke pridelave prevladuje sveže sadje, čeprav je tudi ta prešibka glede na povpraševanje. Kot pravi Dolinškova, kmetje raje prodajajo sami na tržnici, ker imajo s prodaja v trgovinah več stroškov. Poleg tega imajo izdelkov premalo, medtem ko Mercator želi svojo ponudbo imeti vse leto enako. Se pa vsako leto pojavi pet novih ponudnikov, od katerih le dva ali trije lahko izpolnijo zahteve, ki jim jih naloži družba, le eden od teh pa se potem odloči za sodelovanje. "Z nekaterimi kmeti se dogovarjamo leta in leta, da se odločijo za sodelovanje," pravi Dolinškova, ki nadaljuje, da so na drugi strani tudi kmetje, ki so s prodajo v trgovino začeli že pred leti, zdaj pa svojo ponudbo le še širijo. Čeprav ponudba ekoizdelkov ni zadostna, v Mercatorju manjkajoče izdelke ali količine določenih izdelkov ne želijo nadomestiti z uvozom. "Uvažamo le tiste ekološke pridelke, ki jih v Sloveniji ni," še pove Sonja Dolinšek.

Trgovske mreže bi lahko storile več
Andrej Medved, predsednik Društva za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije (DOPPS), je poudaril pomen ekološkega kmetijstva za ohranjanje narave in povedal, da je na območjih Natura 2000 to sploh edina sprejemljiva oblika kmetovanja. Še posebej je opozoril na visoke kazni, ki Slovenijo kot članico EU čakajo v primeru, da ne bo izpolnila ciljev zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010. Boris Fras, predsednik Zveze Biodar, je opozoril na razlike med kmeti v Sloveniji in v sosednjih državah; pri nas je majhnost in z njo povezani previsoki stroški priprave za trg tudi ena od ovir za vstop v tržne sisteme, zaradi česar trženje ostaja na neposredni ravni (na kmetiji in ekotržnici). Po njegovem mnenju bi trgovske mreže lahko pomagale vsaj v tem, da bi pridelke pakirale, ne pa da ima kmet vse na svojih ramenih, od pridelave, pakiranja in trženja. Opozoril je tudi na primer prestrukturiranja v vinogradništvu. Po njegovem bi morala kmetijska politika usmerjati vinogradnike, ki naj bi se zaradi prekomernih količin vina prestrukturirali ne le v ekološko vinogradništvo pač pa delno tudi v ekološko sadjarstvo. Predstavnica organizatorja Anamarija Slabe je opozorila, da se rast prometa z ekoživili vztrajno povečuje tako pri nas kot v tujini (npr. v Veliki Britaniji rekordnih 30 odstotkov v letu 2005). Zato koalicija za trajnostni razvoj podeželja med drugim predlaga, da se kmetom, ki so že vključeni v integrirano pridelavo, z letom 2007 ponudi dodatno pomoč za preusmeritev v ekološko pridelavo. Podpore z okoljskimi plačili za integrirano pridelavo z letom 2007 namreč ni več mogoče upravičiti, saj bo stopila v veljavo navzkrižna skladnost. Vsi evropski kmetje, ki bodo želeli prejemati kakršnakoli plačila iz skladov EU, bodo namreč morali od naslednjega leta dalje že tako ali tako izpolnjevati obsežno okoljsko in drugo zakonodajo, vključno z dobro kmetijsko prakso. V razpravo so se vključili poslušalci, ki so opozorili, da je ekološko kmetijstvo pomembno tudi z vidika zdravja prebivalstva, česar se ljudje vse bolj zavedajo. Zato je tu nujen usklajen nastop različnih ministrstev in skupna akcija v okviru prednostnega nacionalnega projekta. Strinjali so se, da ekološko kmetijstvo resnično zasluži posebno obravnavo tako v Programu razvoja podeželja 2007-2013 kot širše.


Kmečki glas, 13.9.2006, Št. 37

Priložnost za dodaten zaslužek - Vse večja proizvodnja biodizla

Kristijan Hrastar

Na sejmu v Gornji Radgoni smo lahko poslušali zanimivo predavanje dr. Viktorja Jejčiča z oddelka za kmetijsko tehniko pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki je zbranim predstavil proizvodnjo biodizla, ki je vse pomembnejše alternativno gorivo na svetu. Pretirana poraba fosilnih goriv in njene posledice nas vse bolj silijo k rabi energije iz alternativnih, okolju neškodljivih virov. Evropska unija že nekaj časa predpisuje določeno uporabo alternativnih virov (Direktiva o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv), kot so bioplin, električna energija in toplota iz biomase, bioetanola, proizvodnje sintetičnih goriv do biodizla. To pa predvsem zaradi zagotavljanja zanesljivejših virov nabave energije, zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida in podpore kmetijski pridelavi. Biodizel se zadnjih deset let uporablja vse pogosteje, in sicer kot dodatek v vseh izvedbah sodobnih dizelskih motorjev. Za njegovo distribucijo pa se lahko uporabi že obstoječa distribucijska mreža za fosilna goriva. V Evropi se za proizvodnjo biodizla največ uporabljata oljna ogrščica iz sončnice. Oljnice v 25 evropskih državah pridelujejo na sedmih milijonih hektarjev površin in pridelajo 15 milijonov ton pridelka. Največja pridelovalka oljnic v Evropi je Nemčija, kjer za industrijske namene pridelujejo oljnice na 320 tisoč hektarjih. V Sloveniji smo letos posejali 2.500 hektarjev oljne ogrščice. Po nekaterih napovedih bi lahko v bližnji prihodnosti pridelovali oljnice za energijo na približno deset tisoč hektarjih, dr. Jejčič pa pravi, da celo na 20 tisočih. To sicer še vedno ne bo dovolj za nadomestitev fosilnih goriv, vendar pa je skupaj z drugimi alternativnimi viri energije to število že dober doprinos k skupni proizvodnji. Več o sami proizvodnji biodizla bomo pisali v novembrski številki revije Tehnika in Narava (TiN).


PREDSTAVLJAMO VAM - NASLOV - VSEBINA

USPOSABLJANJE PROJEKTNIH VODIJ EVROPSKIH PROJEKTOV

Elektronski dokumenti:

· Vabilo:
http://www.japti.si/upload/DDPclanki06/38/predstavljamovam/vabilo.doc
· Program:
http://www.japti.si/upload/DDPclanki06/38/predstavljamovam/program.doc
· Prijavnica:
http://www.japti.si/upload/DDPclanki06/38/predstavljamovam/prijavnica.doc

Prijave:
Vljudno vas prosimo, da izpolnjeno prijavnico pošljete do petka 22.9.2006, na naslov Euro Info Center-JAPTI, Dunajska 156, 1000 Ljubljana ali pa prijavnico pošljete po faks-u na številko: 01/5891 885 oziroma na elektronski naslov: lara.cernetic@japti.si.

Dodatne informacije:
Lara Černetič, Tel: 01/5891 881 in
Alenka Zelenič, Tel: 03/425 31 58.
Euro Info Center Ljubljana - JAPTI in podjetje PRO-ECO d.o.o. vas vabita na: USPOSABLJANJE PROJEKTNIH VODIJ EVROPSKIH PROJEKTOV.
Usposabljanje je namenjeno spoznavanju virov nepovratnih sredstev za sofinanciranje različnih podjemov, spoznavanju politik oziroma usmeritev Evropske unije in projektnega vodenja. V enoinpolmesečnem praktičnem usposabljanju boste imeli priložnost osvojiti potrebna znanja in veščine za prijavljanje evropskih projektov in sicer od faze identifikacije izziva, priprave idejnega osnutka, logičnega okvirja projekta, iskanja partnerjev, priprave administrativnih, finančnih in vsebinskih projektnih prijav, pa vse do vodenja pridobljenega projekta ter evalvacije le-tega.
Po zaključku usposabljanja bo imel posameznik priložnost postati generator novih projektnih idej v podjetju in, skladno s politikami razvoja v EU in Sloveniji, usmerjevalec razvoja produktov in storitev.
Na usposabljanje se lahko prijavijo predstavniki malih in srednje velikih podjetij, ki so razvojno - raziskovalno naravnana in imajo dolgoročen interes prijavljanja projektov na evropske razpise.
V prijavi mora prijavitelj na predpisanem obrazcu obvezno podati kratek opis projektne ideje, ki jo želi na usposabljanju razvijati. Usposabljanja se bodo lahko udeležili tisti prijavitelji - kandidati, katerih ideje bodo identificirane kot ustrezne za kandidiranje na nepovratna sredstva EU. Prednost bodo imela tista podjetja, ki že imajo izkušnje s prijavami na EU razpise in izdelan poslovni načrt.
Usposabljanje bo izvajalo svetovalno podjetje Pro-Eco d.o.o., g. Beno Štern in Julija Škarabot. Trajalo bo šest tednov – to je 10 aktivnih delovnih dni na vodenih delavnicah in vsaj pet dni samostojnega dela na domu. Usposabljanje bo potekalo v Ljubljani (o lokaciji boste obveščeni naknadno). Za nemoten potek usposabljanja morajo udeleženci zagotoviti lasten prenosni računalnik.
Zaradi omejenega števila mest se bo, ob že zgoraj navedenih kriterijih, upošteval tudi vrstni red prispelih prijav.
Euro Info Center Ljubljana-JAPTI bo sofinanciral 80% stroškov usposabljanja, v višini 120.000 SIT (brez DDV), razlika 20%, v vrednosti 30.000 SIT (brez DDV) pa bremeni izbranega udeleženca.

 

 

©2002 INFOTERRA